Na standardni slovenski (in tudi na ameriški) tipkovnici lahko
uporabite kombinacijo Shift+PgUp
ali PgDn
(uporabiti
morate sive tipke, ne tistih na numerični tipkovnici). Pri ostalih
tipkovnicah glejte preslikave v datoteki /usr/lib/keytables
;
funkciji ScrollUp
in ScrollDown
lahko obesite na
poljubno tipkovno kombinacijo - lahko jih, npr., preslikate na tipke,
ki jih premore 84-tipkovna tipkovnica za AT.
Program screen
,
http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html vam
priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko iščete
ključne besede, in možnost izdelave ,posnetkov` tekstovnih zaslonov.
Velikosti pomika nazaj ne morete poljubno nastaviti, saj je izveden s
pomočjo video pomnilnika, ki shranjuje pretekli tekst. Lahko pa
dosežete večji spomin pomika na vsakem navideznem zaslonu (virtual
console) tako, da zmanjšate skupno število navideznih zaslonov -
glejte datoteko linux/tty.h
.
V tekstovnem načinu pritiskajte za preklop med zasloni od
tty1
do tty12
kombinacije od Alt-F1
do
Alt-F12
. AltGr-F1
preklopi na tty13
itd.
Če želite preklopiti zaslon pod okoljem X window, morate pritisniti
Ctrl-Alt-F1
itd.; Alt-F7
ali podobno, za preklop
nazaj v grafični način.
Če želite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem,
mora biti naveden v datoteki /etc/inittab
, ki ureja kateri
terminali in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X
potrebuje za zagon vsaj en prost navidezni zaslon.
Spremenite tekoči imenik v /usr/lib/zoneinfo
; nabavite paket
timezone
, če nimate tega imenika. Izvorna koda je dostopna v
imeniku
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/.
Potem napravite simbolno povezavo z imenom localtime
, ki kaže
na eno od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in še eno
simbolno povezavo imenovano posixrules
, ki kaže na
localtime
. Primer:
$ ln -sf Europe/Ljubljana localtime $ ln -sf localtime posixrules $ ln -sf localtime posixtime
Učinek bo takojšen - poskusite date
(1).
Stran referenčnega priročnika o tzset
opisuje nastavitev časovne
zone. Nekateri programi prepoznajo okoljsko spremenljivko TZ
, a
to ni v skladu s POSIX-om.
Prepričajte se tudi, da je ura vašega jedra Linuxa nastavljena na
pravilen univerzalni čas GMT - napišite date -u
in preverite,
če je izpisan pravilen univerzalni čas. (Glejte tudi
,,Moja ura kaže zelo napačen čas``.)
Napišite:
$ uname -a
Z uporabo ukaza ulimit
v ukazni lupini bash
, ukaza
limit
v tcsh
, ali rlimit
v ksh
. Glejte
ustrezne strani referenčnega priročnika (man
) za podrobnosti.
Ta nastavitev se tiče vseh programov, ki jih poženete iz te ukazne lupine (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.
Če želite privzeti vključitev ali izključitev izpisa posmrtnih
ostankov vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v
datoteki linux/sched.h
- glejte definicijo
INIT_TASK
, poglejte tudi v
linux/resource.h.
Glejte prevod spisa
Kernel-HOWTO ali
datoteko README
, ki je priložena izdajam jedra na
ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/ in na
zrcalnih mestih. (Vprašanje
,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.) Morda imate na sistemu že nameščeno
kakšno različico izvorne kode jedra. Vendar je ta različica najbrž
rahlo zastarela, če ste jo dobili kot del standardnih distribucij
Linuxa (to sploh ni težava, če želite vaše jedro le še enkrat prevesti
z novimi nastavitvami, a je težava, če ga morate nadgraditi).
Pri novejših jedrih lahko (in morate) z ukazom make
narediti vse
naslednje tarče. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem ukaza
make
določite tudi več tarč.
# make clean dep install modules modules_install
Spomnite se tudi osvežiti modulske odvisnosti.
# depmod -a
Ta ukaz se lahko samodejno požene ob zagonu sistema. Na sistemih
Debian/GNU Linux je ukaz del skripta /etc/init.d/modutils
in
ga lahko povežete na primerno mesto v imenikih /etc/rc(x).d/
.
Za več informacij o ukazu depmod
poglejte stran v referenčnem
priročniku.
Preverite, da uporabljate najnovejšo različico pripomočkov
modutils
, kot tudi drugih podpornih paketov. Za podrobnosti
poglejte v datoteko Documentation/Changes
v drevesu izvorne
kode jedra, zagotovo pa preberite tudi datoteko README
paketa
modutils
.
Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v vašo korensko
particijo pognati lilo
, če hočete pozneje z njim zaganjati
računalnik - novejše različice jedra imajo v ta namen posebno tarčo
,,zlilo
`` v datoteki Makefile
; poskusite
.make zlilo
Na trenutnih sistemih pa lahko preprosto prepišete datoteko
zImage
ali bzImage
(iz imenika
arch/i386/boot/
) na imenik /boot/
v korenskem
datotečnem sistemu, ali na disketo z uporabo ukaza dd
. Glejte
tudi vprašanje
,,Kako prepričam LILO, da zažene sliko jedra?``
Jedra z lihimi srednjimi številkami (angl. minor version) različic
(npr. 2.1.*, 2.3.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo
sode srednje številke (2.0.*, 2.2.*). Če želite preskušati razvojna
jedra, se boste verjetno prijavili na poštno listo
linux-kernel
, glejte razdelek
,,Katere poštne liste obstajajo?``.
Glejte tudi vprašanje ,,Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA``.
Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh običajnih priključkov, ki si delita prekinitev (brez nekaj trikov). To je omejitev arhitekture vodila ISA.
Glejte Serial-HOWTO
za informacije o morebitnih rešitvah in
ovinkih okoli tega problema.
Obstajata spletna stran in poštna lista razvijalcev podpore USB. Obiščite http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/.
Naredite na njej datotečni sistem z imeniki bin
,
etc
, lib
in dev
- skratka vse, kar
potrebujete. Namestite na njo jedro in uredite, da bo LILO zagnal
sistem z diskete (glejte dokumentacijo, priloženo programu LILO, v
datoteki lilo.u.*.ps
).
Če gradite jedro (ali naročite programu LILO naj naroči jedru) s pomnilniškim diskom enake velikosti kot disketa, se bo pomnilniški disk ob zagonu naložil in namestil kot korenski disk, namesto diskete.
Glejte datoteko Bootdisk-HOWTO
.
Za novejša jedra vzemite paket kbd
s
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz.
Prepričajte se, da imate ustrezno različico; uporabljati morate pravo
preslikavanje tipkovnice za svoje jedro.
Pri starejših jedrih morate v imeniku /usr/src/linux
popraviti glavno datoteko Makefile
za prevajanje jedra.
Več uporabnih podatkov boste našli v delih Slovenian HOWTO Primoža Peterlina na naslovu http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html in The Linux keystroke and console HOWTO Andriesa Brouwerja na naslovu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
NumLock
privzeto vključen?
Uporabite, na primer, program setleds
(v vaših prijavnih
skriptih /etc/rc.local
ali /etc/rc.d/*
):
for t in 1 2 3 4 5 6 7 8 do setleds +num < /dev/tty$t > /dev/null done
setleds
je del paketa kbd
(glejte razdelek
,,Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleško, francosko itd.?``.
Ali pa popravite vaše jedro. Urediti morate tako, da bo izraz
KBD_DEFLEDS
ob prevajanju drivers/char/keyboard.c
definiran kot (1 << VC_NUMLOCK)
.
Naslednji skript ukazne lupine bi moral delovati za konzole VGA:
Zamenjajtefor tty in 1 2 4 5 6 7 8; do setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n done
yellow
in blue
z vašima priljubljenima barvama,
in uporabite /dev/ttyS$n
za terminale na zaporednih vratih.
Če se želite prepričati, da so barve vrnjene v prvotno stanje, ko se
ljudje odjavijo (če so jih spremenili), storite takole, zamenjajte vse
navedbe ,,getty
`` (ali ,,mingetty
`` ali ,,uugetty
`` ali
karkoli že) v datoteki /etc/inittab
z navedbami
,,/sbin/mygetty
``.
#!/bin/sh setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1 exec /sbin/mingetty $@
[Jim Dennis]
Uporabite več izmenjalnih particij ali datotek - Linux podpira do 16 izmenjalnih področij, vsako je lahko veliko do 128 MB.
Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne particije velikosti do 16 MB.
Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot Alpha in Sparc64,
podpira izmenjalna področja do 512 MB. Omejitev na 128 MB pride iz
enačbe PAGE_SIZE*BITSPERBYTE
le na strojih s 4 KB velikimi
stranmi, na strojih z 8 KB velikimi stranmi pa je ta omejitev 512 MB.
Vse podrobnosti so v datoteki
mm/swapfile.c.
[Peter Moulder, Gordon Weast]